O psihoterapiji in kaj pričakovati ob obisku psihoterapevta

 

Psihoterapija

So trenutki, ko na potovanju skozi življenje pridemo do spoznanja, da bi si želeli kreniti v drugo smer, da si želimo spremembe. Pride tudi trenutek, ko začutimo, da bi si pri doseganju te spremembe želeli po-moč. Psihoterapija pomaga posamezniku odkriti in krepiti njegove notranje vire moči, s katerimi se lažje in na bolj konstruktiven način sooča s preizkušnjami tekom življenja. S srečanji s psihoterapevtom pomaga doseči želene spremembe v vedenju, mišljenju, čustvovanju in drugih osebnostnih značilnosti. Opredelimo jo lahko kot pristop k zdravljenju težav v duševnem zdravju s psihološkimi sredstvi. Namenjena pa je tudi vsem, ki bi se želeli kdaj ozreti v svoj notranji svet, se spoznati in bolje razumeti.

Obstajajo številni psihoterapevtski pristopi, na podlagi katerih se psihoterapevti med seboj razlikujejo po načinu svojega dela. Glede na teoretična izhodišča lahko pristope razdelimo v štiri glavne skupine, in sicer psihoanalitično (psihodinamično) usmerjeno psihoterapijo, vedenjsko-kognitivno psihoterapijo, sistemsko psihoterapijo in eksistencialno (humanistično) psihoterapijo. Pri svojem delu sledim metodi psihoanalitične psihoterapije.

Psihoanalitična psihoterapija

Psihoanalitično psihoterapijo lahko najpreprosteje opišemo kot zdravljenje s pogovorom. Pogovarjali se bomo o vaših mislih, čustvih, sanjah, o tem kar doživljate tekom dneva in še pomembneje, med samim psihoterapevtskim procesom. Uporablja se tehnika prostih asociacij, kar pomeni, da psihoterapevtu povemo, kar nam pride na misel, četudi se zdi, da je to nepomembno ali nesmiselno. Besede pravzaprav niso naključne, temveč so rezultat nezavednih teženj. S pomočjo omenjene tehnike in psihoterapevtovih intervencij, ki pozorno spremlja in med seboj povezuje vaše besede in vedenje, nezavedno postopoma postaja zavedno.

Pojem nezavednega je osnova psihoanalitične psihoterapije. Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize, je v svojem topografskem modelu osebnosti opredelil, da v naši duševnosti obstaja tudi področje nezavednega, ki je obsežnejše od področja zavesti. V psihoanalitični psihoterapevtski obravnavi se boste torej posvetili ozaveščanju tistega, kar je skrito v vašem nezavednem in vpliva na vaše misli, čustva ter vedenje. Ker se je notranji svet gradil na podlagi izkušenj, med katerimi so zlasti pomembne tiste, ki so bile v preteklosti pridobljene v odnosih z drugimi in se nato odražajo v kasnejših odnosih, čez čas postane pomemben del obravnave tudi analiza interakcije, ki se odvija med psihoterapevtom in klientom. Med psihoterapevtskim procesom se boste tako spoznali s prej še neodkritimi deli sebe. Uvid je podlaga za spremembe v delovanju v sedanjosti, kot je bolj konstruktivno soočanje s preizkušnjami v življenju, spremenjen odnos do sebe in do drugih.

Ker se v procesu psihoanalitične psihoterapije osredotočamo na iskanje in pridobivanje globinskega vpogleda v težave, od kod izvirajo in njihovo predelavo, je trajanje procesa običajno daljše. A stremimo k spremembam, ki so globlje in tako tudi dolgoročne.

Prvi korak do pričetka psihoterapevtskega procesa

Pri meni se lahko udeležite individualne psihoterapevtske obravnave za odrasle osebe. Po prvem stiku preko telefonskega klica ali elektronske pošte vas povabim na uvodno srečanje, ki je namenjeno medsebojni predstavitvi. Na uvodnem srečanju vam je ponujena možnost, da spregovorite o tem, kaj vas je pripeljalo do odločitve za obisk psihoterapevta. Predstavim se vam tudi sama in vas seznanim s potekom ter načeli psihoterapevtske obravnave. Ob odločitvi o vstopu v nadaljnjo obravnavo bo psihoterapija potekala ob rednih srečanjih v varnem psihoterapevtskem okolju, tedensko ob istih dnevih in urah.

Kdaj napraviti korak in obiskati psihoterapevta?

Nekateri najpogostejši razlogi, zaradi katerih osebe poiščejo psihoterapevtsko pomoč so:

  • depresivno razpoloženje in želja po odkrivanju zadovoljstva, volje in smisla v življenju;

  • zaskrbljenost, občutki tesnobe, panični napadi in drugi strahovi;

  • želja po soočanju s prekomernim stresom v vsakdanjem življenju, z nespečnostjo, kronično utrujenostjo ali izčrpanostjo;

  • psihosomatske težave, natančneje težave, ki se odražajo na telesnem nivoju, a nimajo fizičnega vzroka;

  • motnje hranjenja;

  • težave v partnerskem ali drugih odnosih, soočanje z izgubo bližnjega, osamljenostjo, težave z navezovanjem stikov ali vzpostavljanjem odnosov;

  • v želji po izboljšanju svoje samopodobe, samozavesti in iskanja občutka notranje moči;

  • stisk, ki se pojavijo ob življenjskih prelomnicah, kot so izguba bližnjega, ločitev, rojstvo otroka, upokojitev, zaključevanje šolanja in prehod v odraslost;

  • zaradi želje po izboljšanju kakovosti svojega življenja in zlasti v iskanju občutka notranjega miru in harmonije.